Zlato do svežega rekorda
K rasti cen zlata je prispevalo stopnjevanje trenj med ZDA in Kitajsko ter obeti novih rezov obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed).
Cena zlata se je danes dopoldne prvič povzpela nad mejo 4.200 dolarjev in dosegla novo rekordno vrednost 4.217 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), preden je spet nekoliko upadla, kažejo podatki Bloomberga.
Zlato tako nadaljuje niz rasti, ki jo je tokrat pognala nova carinska grožnja ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kitajski, potem ko je ta zaostrila izvozne omejitve za redke zemlje. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo s 1. novembrom uvedel 100-odstotne carine na kitajski uvoz v ZDA, kar je v odnose med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma vneslo nove napetosti.
Medtem je predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell nakazal, da je ameriška centralna banka na dobri poti, da pozneje ta mesec obrestne mere zniža še za četrtino odstotne točke. Donosnost ameriških državnih obveznic je pri tem padla na najnižjo raven v zadnjih mesecih, še piše Bloomberg.
Ko so obrestne mere v ZDA nizke, se oportunitetni stroški posedovanja zlata (ki ne prinaša donosa) zmanjšajo, zaradi česar je zlato privlačnejše za vlagatelje.
Zlato je mejnik 4.000 dolarjev prebilo pred komaj tednom dni, banke so ob tem povišale tudi svoje napovedi ciljnih cen zlata. Švicarska banka UBS ocenjuje, da bo zlato ob koncu letošnjega leta vredno 4.200 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), ameriška investicijska banka Goldman Sachs pa ciljno vrednost zlata decembra 2026 vidi pri 4.900 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo).
